O meni

Kot otrok sem v poletnih popoldnevih pogosto ležal na domačih travnikih na Lukovcu pri Boštanju, gledal v nebo, opazoval oblake, čutil toplino vetra in občudoval zelenje okoliških gozdov.

Že zgodaj sem začutil in uvidel, da je moje poslanstvo delo z ljudmi in za ljudi.

Skozi šest desetletij življenja sem na različne načine in po različnih poteh uresničeval to poslanstvo. Najprej kot salezijanec pri delu z mladimi, pozneje kot ustanovitelj in vodja različnih uspešnih organizacij, kot so Skala, mladinska ulična vzgoja, Inštitut za mediacijo Concordia, Inštitut Stopinje in Inštitut za logoterapijo, ter v gospodarskem sektorju kot vodja najstarejše slovenske založbe, Mohorjeve družbe iz Celovca.

Vse življenje sem se izobraževal in iskreno verjamem, da učenje nikoli ne preneha. Poleg magisterija v Rimu sem se usposobil za trenerja mediatorjev, svoje znanje in izkušnje sem nadgradil s študijem logoterapije Viktorja Frankla pri pokojni dr. Cvijeti Pahljina. Logoterapija je dala poseben pečat mojemu življenju – tako osebno kot profesionalno.

Zdi se, da sem z logoterapijo „zaznamovan“ od rojstva, saj sva z Viktorjem Franklom rojena na isti dan, 26. marca; samo šest desetletij naju loči. [FOTO]

Srečal sem mnoge ljudi, v različnih življenjskih situacijah. Med njimi so bili mladi v stiski, mladoletni prestopniki, ljudje v primežu omam in zasvojenosti, obsojenke in obsojenci v zaporu, pari na mediaciji, posamezniki na psihoterapiji, pa tudi uspešni managerji, udeleženci različnih seminarjev in usposabljanj v podjetjih, šolah, javnih ustanovah in domovih za starejše. Na vsakem od teh srečanj sem se naučil kaj od vsega tega, kar danes delim v svojem delu in življenju – empatije, poslušanja, komunikacije, sposobnosti razumevanja človeške duše, reševanja konfliktov, coachinga in vztrajanja v težkih trenutkih. Moja predavanja in delavnice so vedno usmerjene v motiviranje ljudi, da prepoznajo lepoto, dobroto in plemenitost v svojem vsakdanjem življenju.

Vse življenje sem se izobraževal in iskreno verjamem, da učenje nikoli ne preneha.
Moja predavanja in delavnice so vedno usmerjene v motiviranje ljudi, da prepoznajo lepoto, dobroto in plemenitost v svojem vsakdanjem življenju.
Ponosen sem na svoje tri otroke, Evo, Luka Martina in Jurija Matijo; z veseljem in spoštovanjem jih spremljam na njihovih poteh življenja.

V letu 2024 me je življenje postavilo pred novo izkušnjo – spopadel sem se z rakom prostate. Ta izkušnja me je globoko zaznamovala in sedaj še z večjim navdušenjem spodbujam vse, da preventivno skrbijo za svoje zdravje.

Pri svojih šestdesetih letih še vedno o(b)stajajo vizija, zaveza in poslanstvo:

S svojim raznovrstnim delovanjem bom še naprej spodbujal iskanje življenjskega smisla, širil veselje do življenja ter pomagal posameznikom, družinam in kolektivom k osebnemu razvoju in bolj kakovostnemu preživljanju trenutkov vsakdanjosti.

Moto mojega dela z ljudmi in za ljudi je misel Viktorja Frankla:

Življenje ni nekaj, ampak priložnost za nekaj.

V besedici „za“ se skrivajo naše smiselne naloge in naše življenjsko poslanstvo.

Za drugo polovico svojega življenja pa si v spodbudo in navdih izposojam verz iz pesmi Andreja Šifrerja: „Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič?“ Da bo življenje do zadnjega diha ostajalo – mlado …

Vas zanima, s čim lahko obogatim vaše življenje in delo?